Animeji

80% animatorjev daje odpoved in četrtina animacijskih studiev je v izgubi


V industriji animejev je zvrhan koš bistrih umov. Animeji zadnja tri leta žanjejo rekordne zaslužke, a navkljub temu 25 % animejskih studiev že od leta 2015 poroča o letni izgubi. Poročilo je bilo objavljeno na Oikonomiyi, ki poudarja, da se je število studiev, ki deluje z izgubo, od leta 2014 povečalo za 5 %.

Anime Studios

Še bolj žalostna zgodba se drži novega vala animatorjev, ki se odločijo delati v industriji. Nekaj stanovalcev Tokijskega doma za animatorje, neprofitne skupine, ki animatorjem ponuja nizkocenovne naselitve, je izdalo, da vmesni animatorji prejmejo nič več kot preračunanih 500 evrov na mesec. Toda prava tragedija leži v tem, da odpoved v prvih treh letih zaposlitve ponudi kar 80 % animatorjev, saj ne morejo poplačati stroškov ali pa je delovno okolje prenaporno.

Kako je mogoče, da v industriji, ki zasluži 15 milijard evrov na leto, studii in njihovi zaposleni odpadajo kot po tekočem traku? Najpogostejši odgovor je produkcijski odbor. Ustvarjalci animejev so pričeli izražati nezadovoljstvo s trenutnim sistemom, ki prinaša založnikom in prodajalcem levji delež zaslužka, medtem ko se morajo studii zanašati na padajočo prodajo ploščkov.
The Melancholy of Haruhi Suzumiya

Tukaj je nekaj kritik s strani ustvarjalcev:

Yamasaki Osamu, režiser animeja Hakkenden, je že leta advokat za boljše delovne pogoje mladih animatorjev. Pravi, da javnost na animatorje gleda kot na “revne ustvarjalce”, kar podjetja s pridom izkoriščajo in jim izdajajo plače, s katero pristanejo pod pragom revščine, medtem pa od njih zahtevajo deseturni delavnik.

Okada Toshio, nekdanji direktor Gainaxa in režiser Yamamoto Yutaka (Wake Up, Girls!) sta priredila seminar, na katerem sta govorila o nepravičnosti sistema produkcijskih odborov. Večine članov odbora ne zanima kvaliteta animeja, ki ga financirajo in so zadovoljni s povečano prodajo mang ali precenjenih PVC figur. Kljub težnji Kitajske, da vlaga v animeje, mnogi odbori nočejo delati z investitorji, saj bi tako izgubili 40 % monopol nad dobičkom.

Kotani Kyoko, režiserka animacije za Kuroko no Basket, je spregovorila o tem, da se pojavlja presežek odobrenih projektov, kar polaga izredno količino dela na majhno bero animatorjev, saj ni časa za dostojno uvajanje. Povedala je tudi, da je sedanji način izdelave prestar, zaradi česar prihaja do povišanega števila zapoznelih predvajanj.

Thomas Romaine, režiser sloga za Symphogear, je spregovorim o tem, da se animatorske šole zapirajo, saj med mladimi izginja zanimanje za delo v tej industriji. Izpostavil je tudi, da dobiček od prodaje izdelkov pristane pri lastnikih pravic in ne animacijskih studiih.

Sasaki Shiro, predseddnik ANiUTa-ja, je bil kritičen do industrije in njene odvisnosti od otakujev in prodaje ploščkov. Velik del prihodkov priteka od licenciranja in mednarodne distribucije, toda deležni ga bodo le člani produkcijskega odbora. Animejski studii so več ali manj izvzeti iz odbora, zato morajo stroške pokriti s prodajo Blu-rayev in DVD-jev. Pridaja ploščkov upada že od leta 2006, kar pomeni, da se morajo studii zanašati, da bodo otakuji odprli denarnice za precenjene serije, a se s tem oddaljujejo od splošnega občinstva. Sasaki verjame, da je trenutno stanje neuravnovešeno.

Poročilo neprofitne organizacije AEYAC razkriva, da se 53 % mladih animatorjev zanaša na žepnino svojih staršev. Japonska družba tovrstne ljudi označuje za “samske parazite”, termin, ki je bil sprva rezerviran za samske ženske, toda danes vključuje tudi moške, ki se za poravnavanje mesečnih stroškov zanašajo na žepnino.

Dennou Coil

Dennou Coil je bil uspeh tako finančno kot pri kritikih, toda režiser trdi, da je bilo osebje plačano mizerno.

Režiserja animejev Iso Mitsuo (Dennou Coil) in Katabuchi Sunao (Black Lagoon) sta razkrila, da niti režiserji niso deležni dostojne plače, če njihovo delo ni finančni uspeh.

Producentka Sasaki Marina (Barakamon) je napadla zmotno prepričanje, da lahko oboževalci podpirajo studie z nakupom izdelkov, izdelanih na podlagi animeja in izpostavila, da je tovrstni prihodek ogromen za ustvarjalca izvirnega dela (mnogokrat so to pisatelji grafičnih novel, romanov ali mang) in člane produkcijskega odbora, toda studii ga niso deležni. Njim pripada le prihodek od prodaje ploščkov, ki pa so danes že zastareli in ljubitelji niso več pripravljeni vložiti v drage izvode.

K-On!

Toda ni vse črno. Sasaki Shiro pravi, da se veča zanimanje za prodor na mednarodni trg, kar lahko pripomore k lajšanju izgube na Japonskem. Ljubiteljsko financiranje preko portalov Kickstarter, IndieGOGO in ostalih je vse pogostejše in ustvarjalcem predstavlja nov način za iskanje sredstev, kljub temu pa se zdi, da bi morala biti največja skrb industrije ravnanje do animatorjev, ki postajajo izumirajoča vrsta.

Here is a collection of places you can buy bitcoin online right now.